Tečaj španščine je priložnost za sproščen pogovor o potovanjih v špansko govoreče države in pridobivanje popotniškega besedišča. Ljubitelje narave bodo navdušili Galapaški otoki – naravni fenomen, ki mu ni podobnega.

Otoki brez primerjave

Galapaški otoki so sestavljeni iz 14 večjih oziroma glavnih otokov (la isla) in več manjših, vsi pa pripadajo državi Ekvador. Ležijo v Tihem oceanu približno 1000 kilometrov zahodno od obale (la costa) Južne Amerike. Pet otokov je naseljenih, med njimi je največji otok Santa Cruz s približno 24.000 prebivalci, skupno pa na otokih živi okoli 30.000 ljudi. Zaradi edinstvenega rastlinskega in živalskega življenja so Galapaški otoki del Unescove zaščitene svetovne dediščine (le herencia).

Rastlinstvo in živalstvo kot nikjer drugje

Zaradi svoje lokacije oziroma oddaljenosti so za otoke značilne številne endemične živalske in rastlinske vrste, ki jih lahko najdemo le tukaj in nikjer drugje na svetu. Med drugimi so to galapaški kopenski legvan, galapaške želve velikanke, znane pod imenom galápago v španščini, po katerih so otoki tudi dobili ime. Poleg njih so tu še neleteči kormoran, galapaški sokol, galapaški morski lev (el león), galapaški pingvin (el pingüino), galapaški oponašalci, Darwinovi ščinkavci in še bi lahko naštevali.

Turizem – da ali ne?

Turizem (el turismo) je postal največji vir prihodkov, hkrati pa tudi največja grožnja (la amenaza) za krhek ekosistem na otokih. Poleg turizma naravno ravnovesje ruši tudi priseljevanje domačinov s celine, saj je na otokih najmanj kriminala, dohodek prebivalca v provinci Galapagos pa je največji v Ekvadorju.

Darwin in evolucijska teorija

Galapaški otoki so imeli izredno pomembno vlogo pri revolucionarnem raziskovanju in izsledkih Charlesa Darwina. Darwin je otoke obiskal v okviru svojega prvega potovanja z ladjo Beagle med letoma 1831 in 1837. Tukaj je opazoval vrsto ptiča (el pájaro) ščinkavca in ugotovil, da se razen po obliki kljuna (el pico) ne razlikuje od ščinkavcev v drugih delih Južne Amerike. Ugotovil je, da je to posledica drugačne vrste hrane, zaradi katere so ščinkavci na otokih prilagodili kljune. Med potovanji na različne otoke je spoznal, da se je na vsakem otoku zgodila evolucija, s katero so nastale nove vrste, ki so bile bolj prilagojene okolju in so imele zato večjo možnost za preživetje (la supervivencia).

Galapaški otoki so naravni fenomen, ki mu ni para. Tečaj španščine v Linguli je priložnost, da z drugimi tečajniki delite kakšno zanimivo popotniško zgodbo iz špansko govorečih držav!